V avto prispem točno na zadano uro.
Ujamem še zadnje akorde ljubega Kravitza.
Na poslednji postaji izstopim iz avtobusa kot vedoželjna turistka.
Pogled usmerim proti zaspani Punti.
Nekaj oblakov se je že postrojilo za svetilnikom.
Pripravljajo se na popoldansko nevihto.
Ribiči so se vrnili z morja.
Tarnajo; z ulovom niso zadovoljni.
Bolšjak je zavzel Tartinijev trg.
Deklica s šopkom travniških rož se mi nasmehne na poti do pekarne.
“Un croissant z marmelada” se potrudi francoski turist.
Iz mestne kavarne zadiši po kavnih zrnih.
Kolesca kovčkov se zatikajo v špranje od dežja spranega tlakovca.
Češnji na obesku ključev odklenejo vrata v vrvež spominov.
Brazilski takti se vijejo med razpokami stenskega mozaika.
Sveti Jurij oznani nadvlado nad časom.
Ustavi me v lini prisotnosti.
Pozabljene razglednice na pultu.
Piran na njih blešči se.
V akvarelu.
Dodaj odgovor