September piše uvodne stihe v jesen.
Burja je naposled izkoreninila soparo iz rdeče istrske zemlje.
“Lakše se diše”, veje iz oči utrujenih galebov, ki se lenobno pozibavajo na turkizni gladini.
Razposajeni otroci s skiroji in kotalkami lovijo ravnotežje po zlizanemu tlakovcu Fažanske rive.
Vštric z njimi skušam ujeti še zadnji krog počitniške brezskrbnosti pred šolo.
V roki skrbno čuvam karti za trajekt, ki me bo popeljal naproti tako dolgo želeni destinaciji – Brioni maršala Tita. Poletna rezidenca kralja hedonizma in simbol nekih drugih, boljših časov.
Od dolgega seznama pričakovanj se ne pustim zmesti, zato jih zasidram na varno med ribiškimi čolni v pristanišču; tam naj me pričakajo do mojega povratka.
Dodaj odgovor