Rdeči šotor na Oni strani Lune

Zbujam se s prvimi jutranjimi pticami. Vaški petelin jim določi prvi takt. Z naraščajočo svetlobo na vzhodnem obzorju, se viša tudi njihova glasnost. Pet zjutraj, čas za prvo meditacijo.
Za muzo sproščanja si izberem sosedovo cipreso, ki poplesuje na oražni podlagi dvigajočega se sonca. Pomirja me nežno valovanje in komaj zaznavno šumenje njenih lepo izpopolnjenih in ravno prav zaobljenih vejic. Mehko se prepuščajo pozibavanju. Brez sledu upiranja, trenja, napetosti. Telo samo prične slediti njenemu ritmu. Veje so ravno prav trdne, da jih ne zlomi in ravno prav prožne, da ujamejo harmonijo vetrnega toka.
Razgledam se naokrog. Iz širše perspektive ptice ugotovim, da se okoliš bohoti z velikim številom cipres. Skoraj vsaka hiša ima eno, druge so se samoniklo posadile, kjer so bili pogoji za rodovitnost. Vse veže nekaj skupnega – definira jih pokončna, neomajna drža. Izstopajo iz nižjega podrastja na nevsiljiv a obenem prodoren, prepričjiv način. Stojijo zase, a se hkrati popolnoma zlijejo s paesažem. Ko se bežeči pogled sprehodi po pokrajini, zazna, da niso prav nič moteč, prej zaželen element mediteranske vedute. Oko se v njenem bujnem zelenju spočije, telo se v njeni gosti senci pomiri, dih pa se napoji s prijetnim smolastim vonjem, ki jo obdaja.
Občudujoče si jo vzamem za zgled. Spoštljivo prevzamem nje karakteristike in se v celoti identificiram z njo. Ne branim se številnih prednosti, niti ne prezrem redkih slabosti.
Uho je zaznalo žametno gruljenje prebujajočih grlic. Zavetje so si poiskale v gostoljubni krošnji opazovane ciprese. Najverjetneje jih je predramil prvi, droben žarek sonca, ki je prisopihal na vrh hriba. Skozi gost preplet vej je zasijal kakor najbolj dragocen dragulj. Na plan je privabil solze spokojnosti, ki so se zasidrale v kotičkih oči.
Sklenem skupaj roki v znak hvaležnosti za neprecenljive uvide. Poklonim se cipresi za zavezniško podporo ob meditaciji. Zavežem se, da bom nekoč, nekje, nekomu postala vzor, tako kot je bila cipresa meni tisto jutro, ko sem bila priča rojstvu novega dne.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja