Podaril si mi jo, pa nisem vedela kaj naj z njo.
Od nikoder navodil kako naj jo uporabim, napotkov s čim naj jo zapolnim.
Prevzela sem vso njeno Breme, prilastila vso njeno težo.
Prazna ostati ne sme, ker to ni njen Namen, njeno Poslanstvo.
Škatla je zato, da se vanjo nekaj spravi, da se vanjo nekaj shrani.
Pride poletje. Nedelja rezervirana za zmenke. Na odru ob katerem so pljuskali morja valovi, se pojavi
Jonathan Hoard. Diva večera, zvezda Življenja. Izžareva feminilnost, oddaja ženstvenost. Gospa z veliko začetnico – visok glas, čutni zvok v moškem telesu. Odtenki “njenih” nohtov so bili v sinhroniji z mojimi – Rdečimi. Vzorci “njenega” kimona, so bili v harmoniji z mojimi – Preferencami. V mikrofon je izpela svojo Prisotnost, je izpovedala svojo Pripadnost toku Kreative. Zbor kurje polti me tisto noč ni pustil na cedilu.
Prišla je, da mi preda telegraf:
Svoboda je izven škatle!
Izstopi!
Zaživi!
” Pa vendar kako?”, sem se spraševala.
” Pa saj vendar sem jo dobila z nalogo, da ne ostane prazna”, sem si kar sama pisala odgovore na retoriko.
Ona, je na odru vztrajala in skorajda se že drla. Vsega se je oprijemala, samo da preglasi moje zaskrbljene, prestrašene misli o škatli.
“Kako je Ona vedela za obstoj te škatle, ki jo tako skrbno varujem v sebi, ker je to še edina sled, ki me veže na Njega?”
Čuvati jo moram, kot da je gral.
Nositi jo moram, kot da je sveta.
Sem se še nekaj časa skušala upirati njenemu kriku po Svobodi.
“Izstopi že enkrat!”, mi je še zadnjič sugerirala in zapustila oder v spremstvu glasnih ovacij.
Pride jesen. Nedelja ostane še vedno rezervirana za zmenek. A tokrat s sama sabo. Zvečer se zleknem na moj beli Puhasti foteljček na terasi z razgledom na soline.
“Žuži, kaj ustvarjaš?”, poizveduješ.
“Pišem. Navodila za uporabo – kako izstopiti iz škatle PRAZNINE“, se odzovem klicu Življenja, ki mi ga je posredovala Ona – Ženska esenca v moškem telesu pevke Jonathan Hoard.
Dodaj odgovor