Držala se je na strani, v senci, v ozadju.
Drugih žensk.
Močnih, trdnih, samozavestnih.
Po tihem jih je občudovala, na skrivaj jih je sovražila.
Ker so bile lepe,
ker so bile ženstvene,
ker so bile privlačne,
ker so bile zaželjene.
Ker!
Ona vse to ni bila.
Ker se ni upala,
ker se je bala,
ker je bila tako prestrašena.
Da se bo lovec spet vrnil po njo.
Da jo bo tokrat zadel in ne zgrešil, tako kot prvič.
Da bo podlegla rani.
Da bo konec z njo in žensko v njej.
Da!
Zato se je skrivala.
Zato se je zakrivala.
Zato ni dopustila, da bi ženska v njej svobodno zadihala.
Zato ni dovolila, da bi ženska v njej brez spon zaživela.
Zato!
Vse iz strahu pred njim.
Vse iz sramu pred njimi.
Dodaj odgovor