[25.3.2025 • Materinski dan]
Mašun, nedeljski izlet naše trojine v soju pojenjajoče se Lune. Tam gori si se mi smehljala med belimi puhastimi oblaki in mi zagotavljala, da je vse dobro. Naj kar izjočem to tesnobo, žalost, razočaranje, jezo, bolečino ven iz sebe. In sem jo. Žarki popoldanskega sonca so prihiteli, da bi ujeli te slane kristale, ki so puščali sledi na mojih licih. Veter s severa, ki si je utiral pot med krošnjami smrek, jima je podal roko in me miril, tolažil, ovil celo. Zaprla sem oči in se izgubila v objemu zvoka, ki ga je puščalo milo pozibavanje smolastih vejic. Shranila sem si ga v spomin in poduk, da nisem sama. Nikoli.
Dokler iščem zavetje v Naravi. V senci gozda, ob obali morja, med kraškimi travniki, ob deroči reki, mirnem jezeru. Kjerkoli in kadarkoli se obrnem k Naravi po po-MOČ, ta me ne bo pustila na cedilu. Odprtih rok me bo sprejela kot mati, ki sprejme svojega vihravega otroka. Brezpogojno. Tudi če sem nemirna, jezna, razdražena, naporna, zaskrbljena, sitna, glasna, nevzdržna, odvečna, mučna, živčna, izčrpavajoča, prestrašena. Takrat me bo še tesneje stisnila, še močneje objela in mi zagotovila, da je Ona tu, ne glede na vse. Ona je tu zate in ti bodi tu za Njega. Njegovo preživetje – fizično, čustveno, duševno, je v tvojih rokah. Naj bodo vedno tam za njega.
Bodi njegovo varno zavetje, tako kot je narava tvoje zaledje. Bodi prisotna za njega. Bodi njegova Narava. Njegovo Sonce, ko je mrzlo pri srcu, njegova Luna, ko je temno pred očmi, njegove Zvezde, ko izgubi smeri, njegovo Morje, ko se hoče pomiriti, njegovo Drevo, ko hoče močno objeti, njegov Veter, ko se hoče prepustiti, njegov Travnik, ko se hoče spočiti, njegovi Oblaki, ko hoče minljivost ujeti, njegovi Ptički, ko hoče najlepšo melodijo zapeti, njegova Volkulja, ko hoče odrešujoče zatuliti, njegova Reka, ko se hoče s tokom zliti.
Samo bodi in dovoli mu, da ti sledi, tako kot sama slediš naravi. In prišel bo dan, ko si bo zaupal dovolj, da bo začel slediti sebi in svojemu notranjemu glasu. In živel bo z vedenjem, da sta ti in narava vedno tam ob njem, za njega.
Dodaj odgovor