Priznam, sledila sem temu družbeno – nastavljenem idealu, čeprav po naravi nisem perfekcionist. Daleč od tega. Ampak tokrat sem si zadala visoko leteč cilj, ki mu jasno nisem bila kos. In sem pogorela. Po celi črti. Padla sem na trdna, hladna tla. Kakor Ikar, ker je previsoko letal in se s svojimi voščenimi krili preveč približal soncu. Hotela sem se dokazati pred celim svetom. Kako imam vse pod kontrolo, kako se vse da, vse zmore. Kako otrok sledi vsem razvojnim mejnikom, kako je stanovanje v zglednem stanju, kako se ohranja iskro v dvojini, kako se vzdržuje stik v množini. A pri tem sem pozabila na ključno – Sebe. Na trenutke sem se že (nevede) nagibala k mitu Cankarjeve matere, ki se žrtvuje za blagor svojih otrok. Plačala sem visoko ceno za to nespametno dejanje. Pravzaprav še kar plačujem zamudne obresti in dodatne stroške, ki so bili zavedeni v drobnem tisku pod črto. Materinstvo je zame postalo bojno polje. Negostoljubna puščava, kjer vode ni in ni bilo na spregled. Postala sem prazna, nemirna, predvsem pa jezna. Ker so mi obljubljene oaze izpopolnjenosti in sreče bile tako nedosegljive. Imela sem se za slabo mamo. Daleč od dobre, še dlje od popolne. Začela sem že dvomiti o sebi, o svoji novi vlogi, za katero sem menila, da enostavno ni zame, mi ni pisana na kožo. Do tistega dne, ko sem na spletu zasledila stavek znanega hrvaškega terapevta Kuljiša: “Ni tako zelo pomembno, da je mama dobra, veliko bolj pomembno je da je mama dobro.” Nekaj v meni se je premaknilo.
Bil je mlaj. Znanilec novih začetkov. Poklical me je moj gozd. Dete sem dala v nosilko in sva odšla. Mama in sin na gozdno terapijo. Potopila sva se med tople odtenke, ki jih je s čopičem umetelno naslikala jesen med liste meni ljubega ruja. Sin je medtem blaženo zaspal na mojem hrbtu in mi privoščil uro blagodejne meditacije. Prvič po dolgih mesecih sem bila Dobro. Sama s sabo. V tihoti. V barvah. V objemu Narave. Sprejeta taka kot sem. Ganjeno sem zajokala.
Izbrala sem si nov, bolj realen, dosegljiv cilj. Vsak dan bo moj fokus na tem, kako bom Dobro, zase in zanj.
Dodaj odgovor