Ko bi
Ženska spregovorila o sebi;
svobodno, neizprosno, iskreno in odprto.
Ko bi se divje strastno predajala življenju;
brez zadržkov, brez pomislekov, brez ovir in obžalovanj.
Ko bi suvereno izstopila iz svoje lastne sence;
začela izžarevati svetlobo, ki ji pripada, pristno, prvinsko.
Ko bi stopila v ospredje, zasedla prve vrste, prve bojne linije;
se zavzemala zase, pokončno, pogumno, neustrašno.
Ko bi ne bila več zavrta in zatrta, zaprta sama vase.
Ko bi ne stopala v svet po prstih;
preplašeno, zgubljeno, prežeča na morebitno nevarnost.
Ko bi ne iskala več izgovorov, opravičil za svoja lastna dejanja;
si raje izborila malo samohvale, samopotrditev.
Ko bi si ženska omislila sladkobne pregrehe,
s katerimi bi si blažila neusmiljeno breme teže neba,
ki ga tako ubogljivo in molčeče prenaša proti obzorju.
Ko bi le!
Dodaj odgovor