Črne solze puščajo madeže na beli blazini.
Vse je Umazano.
Moje lice od sledi maskare.
Moje predstave o moškemu.
O dejanju. Podlem.
O dotiku. Nespodobnem.
O besedah. Opolzkih.
O mislih. Razvratnih.
O namerah. Perverznih.
Njegovih.
Zakaj si na tisto pomislil?
Čemu si mi tisto rekel?
Od kod želja po dotiku nebogljenega otroka?
»Saj je samo igra«, si me skušal ujeti v zanko.
Pa ni bila!
In ti, zakaj si me pustil tam samo z njim?!?!
Ta vprašanja nosim v sebi, odkar se zavedam, da sem živa.
Kako težko je to breme zamere, ki ga tovorim po svetu že tri desetletja.
Odložila bi ga, a ne upam, ne zmorem, ne znam.
Dodaj odgovor