Sem šla preveriti.
Daleč gor na sever.
Iskala sem sveti gral.
Kaj je skrivnost angleške travice?
Kam pa gresta letos na dopust?
Škotska.
Ooo wauu, tisto bujno zelenje, narava, trava!
Pa še dež in mraz in megla.
Idealna vremenska prognoza za kratek oddih od pasje vročine.
Izstopim iz letala in se naježim od sreče.
Mrzlo piha in jaz predem od užitka.
Nekateri so za vroče. Jaz ne. Nikakor.
Zunanjih 9°C se razveselim, kot otrok tobogana.
Kruha in iger, nadomestim z Narave in mraza.
To je moja kombinacija. Zmagovalna.
Zakaj pa v deželo dud?
Poklicala naju je.
V zadnjem trenutku.
Brez oklevanja sva pristala na njeno povabilo.
Obljubila je vrsto življenjskih dognanj.
Sprejela sva ponudbo.
Pričakovanja (velika, vsaj z moje strani) so bila del drobnega tiska.
Kako se bom vrnila spremenjena – to je že potovalna klasika.
Kako bom fascinirana nad vsako izstopajočo naravno lepoto – to je že moj kliše.
“Čemu botruje tista bujnost tako opevane travice?”,
sem se spraševala, medtem ko je zelena pokrajina brzela mimo mene.
Dežju.
Zgolj njemu.
Tega ne manjka. Njim.
No ja, pa strogi discipliniranosti angleški.
Vse je tako pikolovsko, do milimetra natančno preštudirano, pristriženo, urejeno, vloženo truda, dela, časa še pa još.
Ufff.
Vsega tega manjka. Meni.
Evo, pa je že v štartu padla prva zaušnica.
Jaz bi raje vse na ležerno, brezskrbno, površno, po balkansko.
Ako ne, še vedno lahko pokličemo teto v Švajcarsko ili pišemo baki u Njemačko, da nam “pošalje pare”.
Ako ne, še vedno se lahko opremo, zanesemo, preložimo na koga drugega, da nam bo zalil rože, pokosil travo, uredil vrtiček.
No, te pa se ne čudi, zakaj sosedova trava vztraja v svojih zelenih odtenkih, tvoja pa, brižna Istra.
In dokler se ne boš podvizala ter vanjo vložila truda, dela, časa še pa još, bo taka tudi ostala.
Dodaj odgovor