Kolikokrat se tolažite s to frazo?
Pravzaprav si lažete v obraz.
Koliko dni ste že zapravili na račun te izpete izjave?
Dvignili roke nad današnjim dnevom upajoč, da bo jutri res vse drugače.
Pa ni bilo. Ne jutri, ne dan za tem in niti vse ostale dni, ki so sledili.
In potem ste ostali razočarani.
Nad sabo, nad svojim življenjem, nad jutrišnjim dnem.
Vrtite se v tej spirali razočaranja z upanjem, da vas bo nekdo rešil Sizifovih muk.
Po vas ne pride nihče.
Ker se vsak vrti v svojem začaranem krogu, čakajoč na jutri, ko bo vse bolje.
Spet ste razočarani.
Še naprej čakate, da se nekaj premakne, spremeni, izboljša samo od sebe.
Pa se ne.
Ponovno sledi razočaranje.
Dneve preživljate zvezani v obupu.
Morje priložnosti valovi, pljuska, buta pod vami, a vi ne upate narediti prvega koraka, da bi bilo že danes bolje.
Tisti jutri je bolj mamljiv.
Bo že, se tolažite.
In zapravite sebe, svoje življenje, svoje darove, svoje potenciale.
Vse zaradi tistega jutri, ki nikoli ne bo prišel.
Dodaj odgovor