V zvezek sanj, kamor si že en lep čas vestno beležim o tem in onem iz sanjskega sveta, sem pred časom zapisala naslednje vrstice.
Neka gospa je radovedno poizvedovala o moji prihodnosti in me vprašala:
“Deklica, kaj pa boš ti, ko boš velika?”
Jaz pa sem ji z navdušeno vnemo izstrelila kot iz topa:
Zeliščarka bom!
Kratke, sladke, markantne in tako žive sanje, ki mi še danes odzvanjajo v glavi.
Morda je nekaj tudi na tem, da sem odraščala v istrski vasi, ki se ponaša z imenom Specijarija – v italijanski različici Spezieria se skriva beseda “spezie”, kar v prevodu pomeni začimbe. Predpostavljam torej, da so mi bile zeli postavljene v zibko z nekim tehtnim razlogom. Da spišem novo začinjeno zgodbo – pripoved o moji strasti do omamno dišečih, živopisano brstečih zeliščih, ki so našle svoje mesto pod pomladnim soncem na mojem balkonu.
Dodaj odgovor