Jambori posegajo v višave.
Naj se ti ne zvrti.
Jadra inspiracije namreč pokajo po šivih.
Delovno vnemo gostoljubno sprejmem s čajem za meni Ljubo osebo.
Povabilo na kosilo se prevesi v siesto na rumenem foteljčku.
Bronasti kodri Čarovnice iz Portobella.
Prepletajo se kakor valovi v zakulisju veličastnega potopa žgoče krogle v slano nedrje.
Drhteč objem starejšega para na segreti kamniti skulpturi.
Poplesujem v ritmu vetra, ki si utira pot po tlakovanih ulicah.
Sinhroniciteta se je zasidrala v domačem pristanišču.
Zadovolj(e)no dvignem imenitni kozarec z zlato obrobo in si nazdravim z mehurčki.
Dodaj odgovor