Kjer se prepustim…
morju, da me odplakne
vetru, da me ponese
soncu, da me pogreje
tlom, da me ne spodnese.
Kjer zaupam,
trenutku tem, da me nikdar
ne izpusti in zaustavi.
Kjer zaznam,
da preveč hitim
in nisem zmerna.
Kjer moja solza hvaležnosti
nežno in milo zaobjame
moje srčne bodice
in se moja duša
pusti božati od
blagoslova
Življenja
resnice.
[Izpoved neke bakrene ženske silhuete na razgledišču ob Ligurskem morju]
Dodaj odgovor