Me opomni terapevtka na eni od seans.
Pa ti, si kdaj čestitaš za ta izjemen dosežek, da si svetu podarila nov nepopisan list papirja?
Se zavedaš svoje notranje moči, da si z odliko speljala 9 mesečno popotovanje po dolinah in vrhovih svojih čustev, vrtoglavi vožnji na vrtiljaku hormonov?
Se pokloniš svojemu telesu, da ti je stalo ves ta čas ob strani in je poskrbelo, da se je znotraj tebe razvijal čudež narave?
Se zahvališ svoji maternici, ki je skrbno varovala in negovala seme vajine Ljubezni?
Ali si imela zgolj fokus na vprašanju, če si dobra mama?
Ta brbota in te kljuva na dnevni ravni, kajne? “Bom znala to, bom zmogla ono, mi bo uspelo tretje?”
Imaš to! Vse zmoreš.
Tudi ko je bilo najtežje si splavala, ker si to odslej počela za tvojega otroka. Tu ni bilo mesta za dvome, ne prostora za strahove, ne časa za skrbi.
Napočil je ključni trenutek za Zaupanje vase, v svojo intuicijo, v notranji glas, v optimalni potek dogajanja. Vera v življenje, da bo podprlo novo življenje, ki si mu ravno ti omogočila obstoj.
Na koncu dneva, ko so vsi povedali svoje nasvete, napisali svoje vidike, delili svoje izkušnje, ostaneš samo ti in tvoje drobno, še nebogljeno bitje. Odvisno je samo od tebe in tvojega Materinskega instinkta.
Prisluhni, sledi, prepusti se mu.
Le on ti bo pokazal varno pot k Sebi domov.
Dodaj odgovor