Marec: mesec Žensk, ki so me zaznamovale
Ženska: CLARISSA PINKOLA ESTES
Ženske, ki tečejo z volkovi je Biblija sleherne Divje ženske.
Na moji knjižni polici zaseda prav posebno, častno mesto, ki odraža moje spoštovanje do nje. Nanjo se obrnem, ko me pokliče divji glas Duše. Tedaj se prepustim notranjim občutkom, da me vodijo in razprejo strani točno tam, kjer je zabeležena močna sporočilnost. Nje besede zarežejo vame tako silovito a hkrati tako nežno.
In odmevajo. Še dolgo. Po moji notranji pokrajini žejni globin, lačni uvidov.
ČE NE BOŠ ŠLA V GOZD, se nikoli ne bo zgodilo nič in tvoje življenje se nikoli ne bo začelo.
“Ne hodi v gozd, ne hodi tja,” so govorili.
“Zakaj ne? Zakaj ne bi smela iti nocoj v gozd?” je vprašala.
“Tam živi velik volk, ki žre ljudi kot si ti. Ne hodi tja v gozd. Ne hodi tja. Res ne.”
Seveda je šla.
Vseeno je odšla v gozd in seveda je srečala volka, prav tako kot so jo posvarili.
(Pinkola, Clarissa: Volčja trepalnica, 16. poglavje, str. 430)
Ko zunaj divja nevihta in znotraj vlada nemir,
odidi v Gozd;
svoj Notranji.
pojdi Vase!
Steci tja po tišino.
Zateči se tam po milino.
Tam je Ona;
tvoja Duša.
Čaka te.
Da te Pozdravi,
te zaCeli,
da ti prišepne:
“Tu sem s tabo, nisi sama.”
In ponovno se počutiš varno.
In naposled se občutiš mirno.
Žuži♡
Dodaj odgovor