Marec: mesec Žensk, ki so me zaznamovale
LASSIE LILI
Loch Lomond – Škotska, julij 2019.
Rosebank je bil butični hotel v osrčju zelene škotske pokrajine. Zadržal si ga kot zadnje veliko presenečenje najinega roadtripa po Levi. V River suiti sva imela celo podstrešje samo za naju. Visoka, masivna postelja iz mahagonija, ki je kraljevala sredi spalnice, je bila obkrožena s knjižnimi policami. Dva lesena gugalna stola sta kar vabila k pozibavanju pred velikimi okni z razgledom na skrivnostno črno reko. In kopalnica, tisti mali tempelj za razvajanje, je imela ob oknu belo samo-stoječo kad s črnimi levjimi tacami. Češnja na vrhu torte – z mahom tlakovan začaran gozd, ki je obdajal sanjsko domovanje.
Vanj si me povabil na sprehod po večerji.
Nekaj mističnega naju je spremljalo v zraku. Pot se je vila skozi zenovski vrt do vhoda v gozd. Nad potokom se je dvigala rahla meglica hladu. A v mojem srcu sem ponovno začutila božajočo toplino, v duši pa nepopisno spokojnost. Mostič, ki ga je krasilo bujno grmičevje sladkih borovnic, je ločeval dva svetova – realnega in tistega pravljičnega. Zazdelo se mi je, kakor da sem vstopila nazaj v Vilinsko deželo, po kateri sem stopicljala z Njo v času svojega otroštva.
Previdno stopam po gozdni stezi. Med listi zaslišim tvoje štiri tačke. Tiho a pogumno mi utiraš pot v objem zelenja. Hrabro ti sledim. Zaupam tvojim odločnim korakom. V sebi vem, da me bodo pripeljali na lep kraj. Nisem se zmotila. Tvoj poskočen lajež mi oznani, da si nekaj opazila. Srni v daljavi poskakujeta in nama kažeta smer do jase. Iskrice v najinih očeh se bohotijo od veselja. Sredi cvetočega travnika si prirediva piknik. Sladkava se z gozdnimi jagodami, smejeva se soncu, štejeva bele oblake v obliki ovčk. Stisnem se bližje k tebi in malce zadremam. Tako varno mi je v tvojem črno-belem kožuščku. Svež vetrc me predrami. Oznani uro, da se vrneva nazaj do Doma. Mama Mani naju že čaka z večerjo.
Prekratkih 13 let sem bila blagoslovljena z družbo ljube škotske ovčarke po imenu Lili. Ona je bila moje Vse.
Smela sopotnica na raziskovalnih potepih. Igriva družabnica ob zabavnih avanturah. Radosti polna soigralka z žogami vseh vrst. Neumorna lovilka palc vseh velikosti in oblik. Potrpežljiva poslušalka in redkobesedna sogovornica, ki je skrbno zamolčala vse skrivnosti male deklice.
Predvsem pa lojalna in dosledna Učiteljica življenja. Najraje sem obiskovala njeno šolo v Naravi, kjer sem pozabila na čas in prostor. Toliko vrlin, ki sem jih z njo usvojila v gozdu, jih nisem za nobeno šolsko klopjo.
Naučila me je Zvestobe, Posluha, Dobrosrčnosti, Miline, Prijaznosti.
A sprva moram vse to nuditi sebi, da lahko širim naprej drugim.
Dajati svetu to, kar želimo prejemati.
Ker Življenje je Krog,
v katerega vračam Hvaležnost za plemenito dušo
na štirih tačkah in s smrčkom v obliki Srca.
Dodaj odgovor