Marec: mesec Žensk, ki so me zaznamovale
SADE
Zbudi me tista zlata svetloba, ki si utira pot skozi line rolet.
Napove jutranji koncert za prav posebno priložnost.
Detelj na kostanju določi prvi takt.
Pridružijo se mu sinice, razigrano.
Iz ozadja prigrulijo grlice, pritajeno.
Zvok galebov v preletu mi dostavi še tisto slano domačnost iz solin.
Tik pod streho slišim prve nežne glasove lastovičje družine.
Vrnile so se nazaj, Domov.
Tam se vračam vedno znova,
ko zaslišim Njen mehak, pomirjujoč glas.
Ona ima nekaj terapevtskega v sebi.
Zadovolji vse čute.
Tolaži solze.
Celi srce.
Neguje telo.
Zdravi dušo.
Ona je Darilo od mene za mene, danes in za vedno.
“… The rose we remember
The thorns we forget
We’d love and leave
We never spend a minute on regret…”
(Sade Adu)
Dodaj odgovor