Marec: mesec Žensk, ki so me zaznamovale
TETA MAGDA
Včeraj sem jo sanjala. Imela je tisti spokojni nasmeh in toplino v očeh. Bila me je vesela. Kakor v tistih dneh, ko sem preživljala poletne počitnice pri njej na Gorenjskem.
Zgodaj zjutraj, še pred zoro, je vstala in pristavila vodo za zeliščni čaj. V kotu kuhinje je zažuborel radio in prve dnevne novice. Skuhala je kavo za strica, ki je prihitel za njo s časopisom v roki. Poljubi ga na čelo in že odvihra v jutranji halji do kurnika. Svoje kokice povpraša ako so znesle kaj jajc. Pozdravi poštarja, pokramlja s sosedo o vremenu pa še do vrta skoči po solatko in krompir. Zbudi me njeno milo prepevanje. Slišim jo kako pripravlja jabolčni štrudelj. V pižami in krmežlji v očeh, prisedem k mizi. Tam me že čakajo še topli vanilijevi rogljički, ki jih veselo pomakam v kakav. Povabi me z njo na sprehod gor v gmajno. Dobrovoljno sprejmem povabilo in stečem po škorenjce in košarico. Že na vhodu v gozd naju pozdravi razigrano prepevanje ptic, rahel vetrc, ki se poigrava z iglicami smrek in tisti prijeten vonj po ciklamah. Naredim šopek za v vazico. Tu pa tam posmukam par gozdnih jagod, borovnic, oberem nekaj dišečih zelišč za čaj.Pozorno jo poslušam, ko mi pripoveduje o zdravilnih rožicah. Gozdna kopel prija tudi mojemu želodcu, ki zakruli. Zvonovi bližnje cerkve oznanijo čas kosila. Kurja juhica z žličniki in korenčkom, piščančja bedrca in kifeljčar v pečici, regrat v solati, bezgov sok. Tako domače, tako slastno, tako tetino.
Po popoldanskem dremežu se odpravim na rob njenega vrta. Tam me pričakajo maline – velike, sočne, mehke, sladke, še tople od poletnega sonca. Točno take, kot je bilo njeno Srce.
Hvala Teti za dragocene spomine, ki jih skrbno čuvam v mojih brbončicah.
Dodaj odgovor