Nasmeh v očeh

Kaj je Tisto za kar si pripravljena narediti vse, samo da bi to dosegla?
Tisto, za kar bi šla na konec sveta, samo da bi to osvojila?
Tisto, za kar bi se odrekla marsičemu, samo da bi to dobila?

Zaključna predstava ob koncu šolskega leta.
Stojim na gledališkem odru. Zarjaveli žarometi me slepijo v oči.
Uspeh se meri v debelini kupčka priznanj, pohval in nagrad, ki jih podeljuje razredničarka. Vsako leto sem domov prinesla prgišče listin iz vseh vetrov. Iz pevskega zbora, iz likovne kolonije, iz dramskega krožka, iz knjižničarskega udejstvovanja.
A takrat jim nisem pripisovala nekega bistvenega pomena. Zame so bili le listi papirja.
Nekaj drugega je prevzelo mojo pozornost tisto popoldne.
V množici, ki nam je ploskala (ker se tako pač spodobi) sem uzrla Njegov pogled.
Bil je poln Občudovanja, navdušenja.
Gledal me je kot sedmo čudo.

Včasih se skrivoma v mislih vrnem v tisti trenutek, tisti občutek.
Napolni me, priznam.
Nahrani me, ne negiram.
Iskala sem ta pogled. V marsikomu. Zaman.
Hotela sem ga izsiliti. Iz marsikoga. Klavrno.

Pripravljena sem bila, da naredim vse, samo da bi ga še enkrat zagledala.
Odšla sem na konec sveta, samo da bi ga ponovno osvojila.
Odrekla sem se Sebi, samo da bi ga dokončno dobila, obudila, kupila, zbarantala.

Nič.
Občudovanja ni bilo.

“Zakaj odmikaš pogled in ne gledaš ljudi v oči, ko se z njimi pogovarjaš?”, me prestreže tvoje vprašanje.
Ti si ostal brez odgovora, zapis pa brez zaključka.

Do neke nedelje, ko me je mali neznani možek (štel jih je 2 leti) gledal s Tistim tako dolgo iskanim občudovanjem in navdušenjem.
Njegov nasmeh je bil odgovor na moje občudovanje nad njim.
Moj nasmeh je bil odgovor na njegovo navdušenje nad mano.
Gledala sva se kot sedmo čudo.
In smejala.
Polepšala sva si dan eden drugemu.
Z nasmehom.
Preprostim, iskrenim, pristnim.

Povrnilo se je dolgo nazaj izgubljeno navdušenje nad Življenjem.
Dvignila sem pogled in podarila sogovorniku nasmeh v očeh.
Opazila sem, kako se občudovanje reflektira kakor odsev v ogledalu.
Zaobljubila sem si, da tega nasmeha ne izpustim več. Zaboga ne.